Ste kdaj pomislili, kako
nastane dan? Kdo ga naredi? Kdo ga zgradi? Ko nam gre vse
narobe, rečemo: »Kako beden dan. Brezvezen!« Ne pomislimo, da vsak od nas zida svoj dan, vsak dan znova. Učenci 5.
razreda Vogrsko so napisali, kako zidajo dan.
Rut Jarc
|
|
|
|
| |
|
ZIDAM DAN
Zjutraj se zbudim in
v kopalnico zdrvim
ter se uredim.
V kuhinji zajtrkujem in pohitim,
da v šolo ne zamudim.
Po pouku grem domov
in vso nalogo naredim,
potem pa na trening odhitim.
|
Ko obveznosti končam,
brž domov se odpravim,
večerjam, se umijem in torbo si pripravim.
Še za zobke poskrbim
in v deželo sanj odletim.
Karin Jermol
|
|
KO SEM DOMA
Ostala sem doma,
zaradi koronavirusa.
Ko se zbudim,
pohitim in posteljo pospravim.
Še oblečem se in v kuhinjo zdrvim, zajtrk si naredim in ko pojem, se še umijem. Zdaj pa za šolo se uči, to me vedno muči. Končno pride čas za TV in na kavč usedem se. Pa konec oddaje je in spet šola je. |
Malce pred kosilom
se igram,
potem v kosilu uživam. Da se hrana mi poleže, odmor imam. Naloga, in kar od šole je, naredim še. Zdaj po mili volji se igram in s sestrico se hihitam. Še večerja in pa tuš, zdaj lase si še posuš´. Malo še TV ali knjiga privlači me. Od dneva napornega spat odpravim se in odtavam v sladke sanje.
Živa Gregorič
|
|
MOJ DAN
Ko zjutraj vstanem
si oči pomanem
vidim uro, ki hiti
a meni se v šolo ne mudi.
Šola je sedaj doma,
drugačna kot je prej bila.
Učiteljica se po e-pošti oglasi
in mi nalogo spusti.
|
Vse se drugače naredi,
saj se šolski zvonec ne oglasi.
V vrtu kopljem, sejem in rahljam,
tudi kuhati že znam, palačinke njam,
njam.
Žoga me vedri,
pogrešam vas, moji prijatelji.
Brcal, brcal bi vse dni,
samo, da virus čimprej odleti.
Filip Nemec
|
|
ZIDAMO
DAN
Ko se zjutraj zbudimo,se pretegnemo
in zajtrk naredimo.
Se umijemo, zobke obvezno,
in zdrvimo na plan-
zidat dan!
Ko pospravimo zajtrk,
šola nas pričaka,
ampak vsi zdaj vemo,
da ni več enaka.
Roke pridno umivamo si,
učiteljica naša
je v tablici.
Brusimo trmo in slabe strani,
da šola najbolje
naprej stekla bi.
|
Zidamo tako,
da ostanemo doma,
pa tudi tako,
da vsak pravilno ravna.
Igramo se, pomagamo
in sanje lovimo,
v soncu zdaj tekamo,
utrujeni zaspimo.
Od veščih zidarjev v objemu noči
dozidani dan
se poslovi
z dihom nežnih
gradbinskih sanj.
Jernej Modic
|
|
ZIDAMO DAN V IZOLACIJI
Zjutraj, ko me dan zbudi,
moj brat še trdno spi.
Hitro vstanem
si oči pomanem.
Za zaprtimi vrati
me čakajo copati.
Potem v kuhinjo pohitim,
da si zajtrk naredim.
Že pred televizijo sedim,
da risank ne zamudim.
Ko ura je devet,
Je Izodrom na vrsti spet.
Nato na računalniku naloge
rešujem,
delovne liste v zvezek
prepisujem.
Pišem, rišem in ustvarjam,
vmes se z bratom pregovarjam.
|
Že sonce vabi me v naravo,
jaz končujem s šolo na
daljavo.
Hitro skočim ven na zrak
z bratom se igrat.
Ko mama pride s službe,
veselim se njene družbe.
Hišna opravila naredim,
se pohvale veselim.
Zvečer pogledam poročila,
in čakam nova navodila.
Potem pa hitro spat,
v sanje se s prijatelji
igrat.
Žan Fornazarič
|
