Šolanje na daljavo

Učenci so se ta teden šolali na daljavo. Petošolci so zapisali:

V ponedeljek, je bil prav poseben dan. Zaradi korona virusa smo ostali doma in se je začelo šolanje na daljavo.                               

            Ta teden sem delala naloge, ki sem jih dobivala po e-asistentu. Pri reševanju nisem imela kakšnih večjih težav.  Najbolj všeč sta mi bila športna  vzgoja in likovna umetnost. Pri naravoslovju in tehniki sem si ogledala tri dokumentarne filme o vodi in animiran film. Naredila sem tudi eksperiment z vodo in rešila delovne liste. Pri slovenščini sem ponovila opis predmeta,  pri matematiki pa rešila  vse naloge. Med »poukom« sem imela tudi nekaj prostega časa za igro.

Pouk na daljavo mi je všeč, saj lahko malo dlje spim in imam malo več prostega časa.

Marisa Gorkič, 5.VRT

Zaradi korona virusa so zaprli šolo. Ostati moramo doma. Naloge, ki jih moramo rešiti nam učiteljice pošiljajo po spletu.

Velikokrat dobimo posnetke. To mi je najbolj všeč. Ampak kljub temu rešim tudi ostalo. Vsak dan zjutraj grem z mamo, bratom in psičkom na sprehod po Biljenskih gričih. Potem začnem delati za šolo. Po končani nalogi se igram zunaj z bratom badminton. Malo kasneje, ko tata konča delo doma, mu pomagam na njivi ali vrtu. Včeraj sem zložila veje na kup in posadili smo tudi maline. Potem smo šli domov na malico. Mama in tata sta pila kavo, jaz pa sem se sladkala s čokolado. Včasih vidim tudi kakšno prijateljico, a jo le na daleč pozdravim.

Malo pogrešam svoje sošolke. Lažje se mi je  učiti v šoli kot doma. Komaj čakam, da grem spet v šolo.

Eva Zavadlav, 5.r VRT

Ta teden smo ostali doma zaradi virusa, ki razsaja. Imenovali so ga Corona virus.

            Zjutraj, ko vstanem, z mojo sestrico pogledava risanke. Nato pojem zajtrk. Najraje imam piškote z mlekom. Po zajtrku gremo na sprehod po Biljanskih Gričih. Ko se vrnemo domov, začnemo delati za šolo. Ta teden šola poteka doma, učiteljica nam pošlje naloge po spletni pošti. Rešujem jih kar po urniku. Najraje imam športno. Popoldne pa je čas za igranje.

            Šola na daljavo mi je zelo všeč, ampak zelo pogrešam sošolce.

Mark Bratuž, 5.r VRT

Zaradi corona virusa (covid 19) sem ostal doma. Šolo so zaprli in se učim na daljavo.

Učiteljice nam dnevno po e-asistentu pošiljajo napotke za učenje na daljavo, za vsak predmet posebej. Tata mi vsako jutro natisne iz računalnika napotke za delo. Skrbno jih preberem in jih samostojno rešim. Kasneje mi rešene naloge mama pogleda. Po potrebi jih popravim. Od vseh nalog mi je najbolj všeč telovadba, katero opravljam z bratcem.

Upam, da se bomo kmalu vrnili v šolo in se bom srečal s sošolci ter prijatelji.

Žan Vukotič, 5.r VRT

Ta teden je potekal drugače kot po navadi, zaradi Korona virusa smo mogli ostati doma, jaz sem doma že od 13. marca. Ker smo z družino že prej spremljali kako poteka virus v Italiji, smo se na to pripravili.

     V tem tednu bi morali praznovati sestrin rojstni dan, zaradi stanja smo ga morali prestaviti, ampak vseeno smo ga praznovali v ožjem družinskem krogu. Ker se ne smemo zbirati v skupine, ostajamo doma z družino. Ker so šole od ponedeljka zaprte, nam je učiteljica Suzana pošiljala šolsko snov, ki smo jo morali prepisat in rešit v zvezek. Naloge sem reševal sam, če pa kaj nisem znal, mi je na pomoč priskočila sestra, ki prav tako ta teden ni imela šole. V ponedeljek sem že zgodaj zjutraj odšel s tatom na Kras v naravo, ter popoldan reševal naloge. Prav tako v torek in sredo. Čeprav moramo biti doma, sva s sestro vsak dan odšla v naravo hodit ali s kolesi. V četrtek sem zgodaj zjutraj začel delati naloge, odgovarjal sem na vprašanja od družbe ter se nato še učil angleščino s sestro. Po kosilu sva odšla s kolesi do Mirna. Tudi v petek sem začel že zjutraj s šolskimi obveznostmi, ker sem vedel, da moram vse za ta teden končati, drugače tega ne bi brali.

    Šolanje na daljavo mi je bilo všeč a ne tako kot v šoli, ker se nisem mogel družiti s prijatelji. Mi je bilo pa zabavno, ker sem imel čez dan več prostega časa. Želim si, da bi ta virus kmalu odšel.

Filip Pičulin, 5.r VRT

    Ta teden sem ostala doma in se šolala na domu. Zaradi bolezni, ki razsaja po svetu, smo morali vsi otroci ostati doma.

V ponedeljek sem se zbudila, pojedla zajtrk in se pripravila za učenje na daljavo. Odprla sem računalnik, pogledala na svoj g-mail in si natisnila vse naloge za ta dan. Rešila sem jih v dobri uri in pol. Ker so mamo nujno potrebovali v  službi, oče pa je moral delati na računalnik, sem bila zdaj jaz hišna gospodinja in opravljala domača opravila: pranje oblačil, sesanje stanovanja, malo likanja in skuhati ne prav posebno kosilo.

      Podoben dan sem preživela tudi v torek in sredo, le da sem se po Skypu povezala z mojo učiteljico flavte za lekcijo, tako da v glasbeni šoli nič ne zaostajam.

      V četrtek, ko sem končala z učenjem in kosilom, sem z očetom posadila nekaj rož lončnic.  Ko smo končali, smo šli malo kolesarit po vrtojbenskem polju. Seveda smo se držali proč od  drugih ljudi. Žalosti me pa to, da se nekateri ljudje ne odzovejo na opozorila pristojnih in se še vedno zbirajo v večjih skupinah. Končno pa je prišel čas za Petrino kuharijo. Danes je bila na vrsti specialiteta Petrin okusni prebranac (fižol z omako). Dobila sem pohvalo od vseh družinskih članov. Povsem pa sem si oddahnila, ko sem izvedela, da sem dobila petico pri matematiki.

       Čez cel teden pa je bilo najbolje, ko sem lahko po telefonu govorila z mojimi prijateljicami, ampak še vedno bi jih raje videla v živo in jih objela. Tudi sorodnikov ne smem obiskati. Upam, da bo ta epidemija šla kmalu mimo in da se bomo lahko vrnili v normalno  življenje.

Petra Pia Fornazarič, 5.r VRT

Zaradi epidemije kronavirusa smo morali ostati doma. Prvič se šolamo na daljavo.

Na začetku mi je bilo čudno a sem se kmalu navadila.

Ugotovila sem, da je najbolje, da dopoldan rešim naloge in prepišem snov. Tako imam popoldan čas za igro. Z bratcem Alisonom preživiva veliko časa na dvorišču in travniku pred hišo. Voziva se s skirojem, igrava z žogo, riševa s kredami, berem knjigo pod drevesom,…Zvečer pogledam videe, ki nam jih je poslala učiteljica Suzana. Pred spanjem vsi skupaj zlagamo puzle in pogledamo kako risanko.

Učenje na daljavo mi je všeč, a komaj čakam, da spet vidim moje sošolce in, da bo vse kot prej.

Alyssa Svetlič, 5.r VRT

Zgodilo se je nekaj nenavadnega, nekaj kar je vsem neznano in je vsem uganka. V našo državo oziroma v celo Evropo je prišel koronavirus, ki močno ogroža zdravje vseh ljudi, predvsem starejših. Da bi se izognili širjenju, se je naša vlada odločila, da zapre šole. Sedaj se šolamo na daljavo. Za nas je to nekaj novega, tako za nas učence, kot učitelje in naše starše.

Mama nama z bratom je poiskala navodila za učenje, ki sta jih poslali naši učiteljici. In po njih se potem učiva in piševa naloge. Tri dni sva to delala dopoldne, ker sta bila oba starša v službi. Mama nama je potem pogledala in popravila, oziroma sva morala še kaj dopolniti. Zadnja dva dneva pa je bila mama doma. Ker je bilo vreme lepo, sončno in toplo smo imele pouk kar v našem parku. Bilo je zelo zanimivo. Malo naju je sicer motila sestrica Kaja, malo naše živali…, kužki, prašička Mango. Najprej smo imeli pravi pouk, matematiko, slovenščino, nato pa še telovadbo na našem dvorišču. Vse to do kosila. Po kosilu sem imela prosto. Ker sem imela več časa, sem se bolj posvetila gosaku Janezu. Naj povem, da sem se ga prej bala in tudi on mene. Sedaj pa sva se bolje spoznala in ga celo božam. Zelo sem vesela in mu vsak dan posvetim najmanj urico ali dve.

No, zanimivo je to šolanje na daljavo. Ampak vseeno pogrešam šolo, sošolce in učiteljico. Naj le ne traja predolgo.

Zala Komac, 5.r VRT

            V četrtek, ko je pouk bil še normalen, sem bila zelo začudena, ko me je prišla v šolo iskat nona. Meni in sestrici Gai je rekla, naj vzameva vse, kar imava pod klopjo. Povedala nama je, da je rekla mama, da bo dva tedna šola na domu. Najprej nisem verjela, a potem mi je razložila in sem razumela. Ko sem prišla domov mi je mama povedala, da bo nekaj časa pouk potekal doma s pomočjo staršev. Povedala mi je, kako bo potekal dan.

            Moj dan se začne ob šestih in pol, ko me mama zbudi, da pojem zajtrk in gremo še pred sedmo uro na sprehod na trim stezo, da ne srečamo veliko ljudi. Zjutraj nisem ravno vesela, da gremo na trim stezo, a ko se vračamo domov, sem že dobre volje, ker se dobro počutim, ker se razgibam. Ko pridemo domov, se najprej malo poigram in potem začnem delati za šolo in se učit. Mama mi prepošlje na moj elektronski naslov nalogo, ki ji jo pošiljajo učitelji, ki me poučujejo. Tata je njegov prenosni računalnik postavil v dnevno sobo na mizo, da lahko z Gaio vse pogledava na internet, kar rabiva za šolo. Najprej si pogledava posnetke, potem pa drugo. Ko končam, lahko pogledam kaj po televiziji. Po kosilu nam mama pripravi likovne delavnice. Vsak dan z Gaio narediva kaj novega. Popoldan berem in vadim violino. Tudi glasbena šola je na daljavo in z učiteljico violine se poveževa preko skype, tako da se vidiva in slišiva. Pove mi, kaj moram še izboljšati.

            Delo na daljavo je zelo zanimivo. Pogrešam pa prijateljice in učitelje.

Vita Jenišek, 5.r VRT