ponedeljek, 24. januar 2022

KO DRŽIMO SKUPAJ

 

Vemo, da je težko leto. In da je včasih težko najti kaj lepega. Ampak lepe stvari so. Prisežemo.

 

Misli nam takoj uidejo k maskam, razkužilom, razdalji in šolanju na daljavo...pa o tem, kako vse skupaj preživljamo. Ne, mi vam ne bomo govorili o tem. Povedali vam bomo zgodbo, ki vam bo ogrela srce, tako kot ga je nam. Pa želodčke tudi…

 






V preteklem tednu smo pogosto slišali, da je veliko šolskih in vrtčevskih kuhinj za teden dni pospravilo lonce na police. V val okužb so tokrat padli kuharji in kuharice, ki vsakodnevno skrbijo, da so naši želodčki polni. Tudi v naši šoli v Šempetru je bilo tako. Zato v tem tednu ni bilo kosil in popoldanske malice.

 

Zgodba se začne v tem trenutku.

Starši učencev 1. A razreda so se medsebojno povezali in pripravili načrt. Načrt, ki je vseboval pester jedilnik s toplimi obroki za njihove otroke, ki ostajajo v šoli do poznega popoldneva, saj so starši v službah.

 

V ponedeljek sta mama Katja in mama Eva skuhali izvrstno zelenjavno mineštro, hrenovke in kruh. Popoldan pa so se otroci sladkali z jabolčnim štrudljem, ki ga je spekla mama Sara.

V torek smo v učilnici gospodinjstva, otroci in učiteljici Katarina in Karmen, kuhali pašto, popoldan pa so nas čakali čokoladni rogljički mame Petre.

Sreda je bil dan za zeleno krokodiljo juho, ki smo jo skupaj z otroki pripravili kar v našem razredu. Mama Maruša pa nam je za popoldan pripravila slastne mafine.

Četrtek in petek sta bila zelo posebna dneva. Kosilo nam je pripravil tata Klavdij, ki vodi restavracijo Avenija v Vrtojbi. Popoldansko malico sta nam pripravili mama Tina z žitnimi rezinami  in mama Meta s sadno pito. Da nam ne bi manjkalo vitaminov, je za domač kivi in domač jabolčni sok poskrbel tata David, učiteljice  pa smo vsak dan kuhale domač zeliščni čaj.

 

V 1. A razredu smo srečni, da imajo otroci tako srčne starše, pripravljene pomagati, in tudi take učiteljice, ki v danem trenutku pogledajo hasapu skozi prste. Kajti naučili smo se:

 

Bodimo prijazni. Ker svet to ta trenutek res potrebuje. Ker lahko nekomu polepšamo dan.

Ker je zato tudi nam bolj lepo. Ker bo zato vse lepše. Ker bomo lepši tudi mi.

Lepe stvari so. Prisežemo.

 

Učenci 1. A razreda in učiteljice Katarina Tischer Gregorič, Karmen Grosar in Tina Posedel